Idrija bi lahko živela v preteklosti in žalovala za zlatimi casi, ko je slovela po živem srebru. Lahko bi se spremenila v mesto duhov. Toda danes idrijski župan ponosno pripoveduje o nizki stopnji ...
»
«Idrija bi lahko živela v preteklosti in žalovala za zlatimi casi, ko je slovela po živem srebru. Lahko bi se spremenila v mesto duhov. Toda danes idrijski župan ponosno pripoveduje o nizki stopnji brezposelnosti, poslovneži pa v svojih pisarnah predstavljajo osupljive podatke o poslovnih uspehih. Nikomur ni bilo treba zapustiti mesta. Število prebivalstva je stabilno, v Idriji pa išcejo delo strokovnjaki z vseh koncev Slovenije. Idrija se skriva med predalpskimi dolinami na jugovzgodnem delu alpskega loka. V mestu živi približno 12.000 ljudi. Kar petsto let je bil Idrija svetovno znana po drugem najvecjem rudniku živega srebra na svetu. Privabljala je najpomembnejše strokovnjake s podrocja naravnih znanosti, medicine in tehnike iz vse Evrope. Delavci iz sosednjih držav so prišli delat v idrijski rudnik, medtem ko so se njihove žene zaposlile s klekljanjem. Tehniko so izpopolnile do te mere, da so idrijske cipke zaceli izvažati v Evropo in celo v Ameriko. Konec sedemdesetih let devetnajstega stoletja je rudnik živega srebra zašel v krizo, leta 1988 so ga dokoncno zaprli. Kljub prenehanju tradicionalne rudarske dejavnosti se je Idrija razvila v center visoke tehnologije. Idrijcani so petsto let živeli in trpeli z živim srebrom. Ta tekoca kovina je namrec izredno strupena. Idrijski rudarji so umirali mladi. Zdravniki, inženirji, tehniki in znanstveniki imajo zaradi omenjene problematike izjemne izkušnje s to strupeno snovjo. Idrija želi to posebnost izkoristiti in se razviti v raziskovalno središce živega srebra. Poleg znanja o živem srebru pa neokrnjena narava, veliko možnosti za športne dejavnosti, za oddih in sprostitev Idriji dajejo alpski znacaj in privabljajo turiste iz vse Evrope. Ukrepi za dvigovanje zavesti o razumnem ravnanju s pitno vodo, ukrepi za energijsko ucinkovitost, zmanjševanje onesnaževanja okolja itd. so samo nekatere izmed dejavnosti, s pomocjo katerih se mesto in celotna regija podajata na pot trajnostnega razvoja.
Mesto je prejelo naziv, ker...
Mestna občina Idrija razpolaga z ustrezno infrastrukturo in je sposobna lokalno prebivalstvo vključiti v to obliko "promocije alpskega prostora".
Zaradi svoje geografske lege - v bližini južne st...»
«Mestna občina Idrija razpolaga z ustrezno infrastrukturo in je sposobna lokalno prebivalstvo vključiti v to obliko "promocije alpskega prostora".
Zaradi svoje geografske lege - v bližini južne strani Triglavskega narodnega parka in na robu naravnega rezervata Smrekova draga - je mesto vezni člen med Alpami in kraškimi območji.
Zanimivo za žirijo je bilo tudi dejstvo, da ima občina najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti ali, če povzamemo besede župana Bojana Severja, "pravzaprav ničodstotno!"
Od predloženih projektov so bili žiriji še posebno všeč naslednji:
- ustanovitev "geoparka" (kot logično nadaljevanje zgodovinske tradicije),
- širitev mreže kolesarskih povezav in
- izgradnja decentraliziranega sistema čistilnih naprav.
Projekt načrtovane gradnje plinovoda na relaciji Kalce - Godovič - Idrija pa ni v skladu z načeli Alpske konvencije.
Za žirijo: Gerhard Leeb
Kontaktna oseba
Gospod Bojan Sever
Mestni trg 1,
5280
Idrija
Telefon:
+386 5 37 34 500
Telefax:
+386 5 37 34 531
E-pošta:
URL:
http://www.idrija.si
