|
Kratek opis:
|
Tam kjer se stikajo Pohorje, Dravska dolina, Kozjak, Dravsko polje in Slovenske gorice, se je razvil Maribor, drugo največje slovensko mesto. Najstarejše sledi poselitve segajo v kameno dobo. Maribor ...
»
|
«
Tam kjer se stikajo Pohorje, Dravska dolina, Kozjak, Dravsko polje in Slovenske gorice, se je razvil Maribor, drugo največje slovensko mesto. Najstarejše sledi poselitve segajo v kameno dobo. Maribor se spet omenja v 12. stoletju, ko je dal koroški vojvoda Bernhard Spanheim zgraditi utrdbo na Piramidi. Razvila se je trgovina, še zlasti z vinom, in mesto se je začelo širiti in cveteti. Turški vpadi, požari in kuga, ki so v 17. stoletju pobrali tretjino prebivalstva, so ovirali hitrejši razvoj. V 18. stoletju je mesto dobilo nov zagon z modernizacijo ceste od Dunaja v Avstriji do Trsta v Italiji. Naslednji pomembnejši napredek je bil dosežen spet v 19. stoletju, ko so porušili mestna vrata in obzidje, dovolili promet po mestu ter zgradili južno železnico od Dunaja do Trsta. Z razvojem obrti, trgovine in industrije, novimi zgradbami ter rastjo mesta na desni breg Drave se je izoblikoval moderni Maribor, ki je gospodarsko, prometno, kulturno in znanstveno središče severovzhodne Slovenije.
Maribor je pomembno regionalno središče in univerzitetno mesto. Pred kratkim se je njegova vloga z izgradnjo nove univerzitetne knjižnice še povečala. Že nekaj let je Maribor tudi sedež regionalnih ustanov, kot so Pokrajinski muzej, Pokrajinski arhiv, Muzej narodne osvoboditve, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ter sedež državnih institucij kot Pošta Slovenije, Agencija za železnice, za energetiko. V Mariboru je tudi sedež Univerze.
Prednosti mesta so izredno ugodna prometna lokacija na stičišču Alp in Panonske nižine, izšolani in delovno usposobljeni kadri, možnosti na raziskovalno-razvojnem in izobraževalnem področju, visoko razvita kultura, kakovostno in raznoliko okolje ter prepletanje pohorskih pobočij, vinorodnih goric in Dravske doline. Zaradi vsega tega je ta regija ena najbolj slikovitih v Sloveniji.
Maribor sodi med s soncem najbolj obsijane slovenske kraje, saj lahko naštejemo v povprečju kar 266 sončnih dni letno. Megla se večinoma pojavi le pozimi v jutranjih urah. Ugodna lega varuje Mariborčane in obiskovalce tudi pred neprijetnimi vetrovi. Hkrati je Maribor deležen močnega panonskega vpliva, zato je količina padavin v mestu precej nižja (v povprečju 1050 mm letno). Največ jih pade v obdobju od aprila do julija, najpogosteje v obliki ploh in nalivov.
|
